Tetum (2.4 MB)

12
Mata Dalan Fasilitasaun Diálogu no Mediasaun Komunitária Hari’i Pás, Hadomi Futuru

Transcript of Tetum (2.4 MB)

Mata Dalan Fasilitasaun Diálogu no Mediasaun Komunitária

Hari’i Pás, Hadomi Futuru

Diálogu mak hanesan prosesu voluntáriu ida ne'ebé involve ema nain rua ka liu husi parte rua ka liu ne'ebé hetan konflitu no bele fasilita liu husi parte datolu ka parte "neutru".

Diálogu ninia objetivu mak atu rezolve konflitu neébe parte rua ka liu hasoru liu malu husi diskusaun neébe livre hodi hatene objetivu komún no assuntu sira ne'ebé konkorda husi parte konflitu.

Importante duni atu hala'o diálogu iha ambiente ne'ebé uza dalan komunikasaun ne'ebé nakloke no livre.

Diálogu foka liu ba oinsa atu hadia relasaun no buka dalan ba oin ne'ebé parte hotu asseita.

Diálogu mak oinsa atu kria ambiente ne'ebé seguru ba parte ne'ebé kontra malu/parte konfltu hodi bele esplika no ko'alia sobre problema ne'ebé iha no koko atu

komprende malu no buka solusaun ba sira nia problema. Diálogu la'os fatin ba histori-malu, akuza malu ou hanoin atu manan.

Diálogu sei ajuda atu kria prosesu komunikasaun no komprende malu, respeitu malu no fiar ba malu.

Diálogu valoriza dame no stabilidade; nomos fo korajen atu simu no fó toleransia ba opiniaun no ema seluk.

Liu husi diálogu komunitaria bele hatene katak diversidade no differensa bele sai buat ida ne'ebé positivu.

Prosesu diálogu bele ajuda resolve konflitu, nomos bele suporta komunidade atu hareé hodi resolve sira nia problema bahinra hetan konflitu iha futuru.

Diálogu bele ajuda atu hare'e problema ne'ebé komunidade enfrenta no bele serbisu hamutuk atu buka solusaun.

Diálogu sei la'o diak liu tan wainhira grupu ne'ebé enfrenta konflitu husu ajuda atu resolve sira nia problema. Dalaruma ema balun ne'ebé hakarak hapara konflitu bele husu parte 3 ka "parte neutru" atu asisti hodi fasilita diálogu ida.

DIÁLOGU KOMUNITÁRIU

Prosesu diálogu

1. Preparasaun

2. Fasilitasaun Mediasaun (or Pre-dialogu)

3. Planu no Dezenò ba iventu dialogu

4. Fasilita Dialogu

5. Dialogu’ follow up’

Ema ne'ebé serbisu atu fasilita diálogu ida presiza atu manan fiar husi parte sira ne'ebé involve iha konflitu.

Dalaruma diálogu sei effetivu liu wainhira ema sira ne'ebé involve respeitu kultura lokál.

Prátika tradisionál hanesan "nahe biti bo'ot ka tara bandu" bele ajuda hodi resolve problema no hari’i rekonsiliasaun no simu malu.

Preparasaun inklui prosesu aprosimasaun no konsultasaun klean.

- Halibur dadus no informasaun husi parte konflitu no komponente xafe

- Analiza konflitu

- Forma komisaun Organizadora

Fatores importante liu atu halo diálogu ne'ebé susesu mak halo preparasaun diak molok hala'o prosesu diálogu.

Atu halo preparasaun, dalaruma foti tempu barak.

Prosesu hahú husi hala'o konsultasaun ho komunidade.

Importante atu hatene problema ne'ebé grupu sira ne'e infrenta.

Problema ne'e bele sai hanesan tópiku importante ba ekipa diálogu atu hare'e.

Importante mos atu ko'alia sai problema sira ne'e iha komunidade nia laran. Importante mos atu analiza no rekolia dadus oinsa konflitu ne'e hahú, no tanba sá presiza duni atu halo diálogu ida.

Kuandu ita hala'o prosesu ida ne'e, presiza mos atu halo mapa konflitu ba grupu sira

ne'ebé involve no hareé mós sira nia nesesidade no sira nia interese.

Nomós importante atu halo konsultasaun ho parte ne'ebé relevante ne'ebé iha koñesimentu klean ho komunidade ne'e.

Kuandu komisaun organizadora seidauk estabelese iha komunidade nia leet, ita tenki fo korajen ba sira atu hari’i komisaun ne'e. Komisaun organizadora bele ajuda atu garante partisipasaun husi ema importante sira ne'ebé involve iha prosesu diálogu ne'e.

Depois ekipa diálogu sei serbisu hamutuk ho komisaun organizadora.

Iha preparasaun diálogu nian, importante atu tau iha neon katak dalaruma ita labele resolve problema hotu iha enkontru ida nia laran.

Sei mosu mos situasaun ida ne'ebé presiza enkontru barak atu haree problema oi-oin.

Iha prosesu preparasaun ne'e sei asegura katak grupu hotu, ema ida-idak komprende objetivu husi diálogu ne'e no sira nia papél mak saída los iha diálogu.

Preparasaun ne'ebé diak sei ajuda ekipa diálogu atu koñese liu tan problema ne'ebé sei diskute no ema ne'ebé sira sei hasoru ba.

1. Preparasaun

E t a p a p r i m e i r u h a n e s a n e t a p a aprosimasaun nian - hari’i komunikasaun diak no fiar malu entre ekipa diálogu no ema sira ne'ebé sira sei serbisu hamutuk ba liu husi vizita no enkontru. Ekipa diálogu sei koñese liu tan membru komunidade sira inklui mós grupu sira ne'ebé involve iha konflitu nia laran.

Konsultasaun

Halibur informasaun sira konaba konflitu ne'e liu husi ko'alia ho parte hotu ne'ebé involve; saida mak sira hatene, nusa konflitu ne'e akontese no efeitu nebe mosu.

Depois uza informasaun sira ne'e hodi analiza konflitu nomos para konkorda fatores saida deit mak involve.

Analiza informasaun ne'ebé iha bele ajuda atu hatene liu tan situasaun ne'ebé akontese iha komunidade nia leet, no mós bele ajuda atu defini lolos ema oi-oin ne'ebé presiza atu involve atu nune'e bele halo diskusaun klean liu tan konaba problema sira ne'e iha diálogu nia laran.

Nia objetivu mak atu komprende konflitu ne'ebé iha no komprende oinsa mak grupu sira ne'ebé involve haree konaba konflitu ne'e.

Nomos importante atu komprende saida mak grupu sira nia hakarak atu hetan iha prosesu diàlogu nia laran.

Depois ekipa diálogu bele hahú kedas prosesu konsensus hodi nune'e bele defini lolos objetivu husi diàlogu ne'e no oinsa atu lidera prosesu ne'e.

Hanoin didiak: molok atu hahù prosesu diàlogu ida, ekipa diàlogu presiza atu komprende problema hun husi konflitu ne'e liu husi prespetiva oi-oin nebe mai husi ema sira ne'ebé involve iha konflitu ne'e.

Importante mos atu ko'alia ho parte ka grupu ne'ebé iha maneira imparsial no iha pozisaun ne'ebé "netru" no fó mós liberdade ba sira atu esplika kona-ba impaktu saída mak sira hetan husi konflitu ne'e.

Hametin konfiansa no fiar an ba parte hotu ne'ebé involve sei ajuda ekipa sira atu halo prepara an diak ba diálogu. Ne'e mos sei ajuda ema individual no grupu sira ne'ebé involve atu bele partisipa ho ativu no tuir dalan ne'ebé positivu.

ATU KOÑESE

GRUPU KA PARTE

SIRA NE'EBÉ

INVOLVE

2. Mediasaun

1. Tipu Mediasaun entre individu ka uma kain/familia

2. Mediasaun entre grupu rua ka liu (pre-Diálogu)

Ekipa diálogu fasilita mediasaun wainhira problema entre individual, família, ka grupu kiik sira ne'e afeita harmonizasaun iha komunidade nia leet.

Iha kazu balun bele uza mediasaun hanesan dalan ida hodi resolve problema ne'ebé prevene grupu ka individual balun hodi tuur hamutuk no partisipa iha diálogu nia laran.

Dalaruma presiza mos atu h a l o e n k o n t r u n o mediasaun barak ho parte ne'ebé kontra malu.

Enkontru sira ne'e dudu grupu ne'ebé kontra malu atu serbisu hamutuk hodi resolve sira nia problema ho dame liu husi diskusaun.

Iha konflitu ne'ebé involve

problema rai no propriedade, ekipa diálogu tenki koko atu konvida unidade mediasaun husi Ministeriu Justisa D i resaun Nas iona l ba Ter ras no Propriedade.

Mediasaun a juda atu estabelese komunikasaun entre parte ka grupu ne'ebé kontra malu (iha konflitu), sei ajuda sira atu foka liu ba problema nia hun no mós bele identifika solusaun ne'ebé parte hotu sei asseita no mai duni husi parte rua ne'e.

Ekipa diálogu uza mediasaun hanesan dalan ida atu troka ideas hodi buka solusaun ne'ebé ema ka parte hotu sei simu.

3. Plano no dezeñu ba eventu diálogu

Fatin Diálogu

Atu bele efetivu liu tan, diálogu ne'e mosu dun i hanesan i n i s i a t i vu ida hus i komunidade.

No mos tenki involve parte importante ne'ebé ita identifika wainhira halo mapa konflitu nian no prosesu konsultasaun.

Ekipa diálogu mos presiza atu serbisu hamutuk ho komisaun organizador lokal hodi diskute no deside ho planu ne'ebé deside tiha ona:

• Objetivu espesífiku husi diálogu nian

• Tema no tópiku ne'ebé relevante

• Ajenda ne'ebé klaru no diak

• Regras ba partisipante sira

• Partisipantes no sira nia papél

• Rekursu no presiza logistiku

• Fasilitador no hakerek nain

• Fatin atu hala'o diálogu

1. Objetivu Diálogu

2. Ajenda

3. Regras basiku

4. Partisipante sira (Parte konflitu, Autoridade lokál, lideransa komunitária no sst)

5. Rekursu no Lojístika

6. Fasilitador

4. Fasilita Diálogu

Aspeitu essensial atu loke enkontru diàlogu ida sei inklui:

-Introdusaun husi fasilitador sira ne'ebé esplika konaba etapa ne'ebé sei mosu iha diálogu nia laran.

-Klarifika ajenda no nia objetivu

-Esplika kona-ba regras ka akordus ne'ebé regula iha diálogu nia laran.

- Validasaun: Koa'lia mos konaba topiku ne'ebé relevante

Fo klarifikasaun lolós kona-ba akordu no regras ne'ebé komisaun organizador sira halo tiha ne'ebé hetan mos asseita husi partisipante sira.

Ne'e inklui:

Halo introdusaun ba ema ne'ebé sei ko'alia.

Fo atensaun mos ba tempu (time limit) ba ema sira ne'ebé sei ko'alia.

Hamate telemóvel no labele fuma iha enkontru laran.

Partisipante sira hatudu respeitu malu no hakarak mos atu komprende malu, labele ataka malu.

Respeitu horariu ne'ebé iha.

Importante atu konsidera buat balun molok atu halo diálogu no mediasaun.

- Konflitu hanesan parte ida ne'ebé normal iha ita nia vida moris - problema sira ne'e bele resolve.

- Ema hotu iha intrepetasaun no esperiensia ne'ebé diferente husi problema ne'ebé hanesan.

Labele haluhan, ema hotu ne'ebé involve iha diálogu nia

laran mak expertu ba sira nia moris rasik. Fasilitador labele

hanorin sira konaba sira nia moris.

• Introdusaun husi Fasilitadór

• Klarifika Ajenda no Objetivu

• Valida no revisaun regras báziku

• Validasaun issue/ asuntu sira atu diskute

• Koalia ba malu no fo solusaun

• Akordu husi parte konflitu

• Taka Diálogu

Fasilitador presiza atu ajuda partisipante sira atu hetan solusaun ida ne'ebé parte hotu sei simu

- Iha diálogu, ita koko atu buka "win-win solution" - parte konflitu sira sente manan hotu katak buka solusaun ne'ebé parte hotu sei konkorda atu simu.

Iha mos prinsipiu báziku ne'ebé sai matadalan hodi fasilita prosesu mediasaun:

Neutralidade. Parte rua simu fasilitador hanesan ema ida ne'ebé neutru, katak nia sei la inklina ba grupu ida no mós katak nia laiha interese seluk ruma kona-ba solusaun ba problema.

Abilidade atu rona. Fasilitador prontu atu rona opiniaun individual, sira nia emosaun, sira nia nesesidade, inklui mos faktu sira kona-ba oinsá relasaun entre parte rua konflitu ne'e.

Solusaun mai husi parte rua ne'ebé kontra malu (konflitu hela). Fasilitador la deside no dalabarak mós la oferta solusaun ba problema. Parte rua ne'ebé

iha konflitu sei buka solusaun hamutuk hodi identifika mekanismu saida mak sira uja ba resolve sira nia problema, ho hetan ajuda husi mediador.

Objetivu fasilita diálogu mak atu kria:

• Ambiente ida ne'ebé livre katak partisipante sira bele ko'alia, fahe sira nia hanoin no rona malu.

• Ambiente ida ne'ebé partisipante sira hetan solusaun no fiar katak laiha ema ida atu hetan impaktu todan husi diálogu ne'e.

• Ambiente ida ne'ebé la konkorda malu la'ós buat aat ida.

Fasilitador nia maneira

• Fasilitador presiza atu haree lista tuir mai ne'e.

• "Body language" ka gestura - fasilitador sira presiza atu uza gestura ne'ebé apropiadu no ho espresaun oin nian ne'ebé "netral' no amigável.

• Fasilitador mos tenki tau matan ba partisipante sira nian gestura.

Fasilitador mós presiza atu:

- Labele halo kritika ou lasimu ideas ne'ebe partisipante sira hato'o.

- Hatudu rona hodi-diak liu husi fo atensaun ba opiniaun ne'ebe mai husi partisipante sira.

- Koko atu fó oportunidade ne'ebé hanesan ba partisipante hotu atu nune'e sira mós bele kontribui buat ruma.

- Esplika didiak diferensa entre opiniaun no faktu sira.

- Uza abilidade jestaun konflitu wainhira infrenta situasaun difisil - fasilitador tenki fó hanoin bebeik ba partisipante sira kona-ba diálogu nia objet ivu no prinsipiu.

- Wainhira konflitu ka tensaun sai maka'as liu tan buka solusaun seluk ne'ebé diak. Dalaruma mós, presiza duni atu remata diálogu lalais.

- Hareé mós tempu, wainhira mak sei deskansa inklui mós tranzisaun entre ajenda ida ba ajenda seluk. Fó mós atensaun ba oinsá atu remata aktividade tuir dalan ne'ebé positivu.

Parte sentral husi diálogue sei inklui:

- Kontribusaun husi parte iha diálogu ne'e

- Parte hotu serbisu hamutuk hodi defini problema.

- Buka atu komprende malu no mós buka objetivu ne'ebé hanesan.

- Kria solusaun posivel, ne'ebé bele karik lori parte rua atu konkorda malu.

Halo Revisaun: Ref lesaun entre organizador sira ne'ebé foka liu ba objetivu original diálogu nian.

Validasaun: Halo sumariu hodi rekoñese progresu ne'ebé halo ona atu atinje objetivu sira ne'e.

Rekomendasaun ba futuru: Hareé obstákulu ruma ne'ebé infrenta no metodu saida mak sei halo iha futuru mai.

Marka kedas enkontru ne'ebé sei akontese iha futuru mai ho objetivu ne'ebé klaru.

Asaun ruma ne'ebé presiza atu halo follow-up tenki ser bazeia ba realidade ne'ebé no mós tenki posivel.

Ema hotu tenki asseita ba se mak sei toma responsabilidade ba asaun sira ne'e no bainhira mak sira presiza atu kompleta atividade sira ne'e.

ASPEITU ESSENTIAL WAINHIRA ATU TAKA

DIÁLOGU IDA

• Revista Objetivu Dialogu

• Validasaun pontu inportante no rekuñese progresu

• Rekomendasaun sira

5. Diálogu "Follow-Up"

Iha pontu rua husi resultadu follow-up nian ne'ebé ita sei hetan iha kada diálogu.

Iha parte últimu husi diálogu tenki halo diskusaun publiku atu nune'e bele haree fila fali buat ne'ebé presiza atu kompleta hodi nune'e bele haforsa objetivu husi diálogu nian.

Dalaruma presiza duni atu halo revisaun ba objetivu sira ne'e depois diálogu remata.

Wainhira relevante, bele mos hala'o follow-up no monitorazisaun ba buat

ne'ebé asseita tiha ona. Ema hotu tenki asseita se mak sei toma responsabilidade ba aksaun sira ne'e no wainhira atu kompleta.

Bele forma grupu ida hodi monitoriza no halo reportajen ba resultadu ne'ebé iha.

Evaluasaun

• Partisipante (Komisaun Organizadora, Fasilitador, Parseiru sira)

• Identifika Lisaun husi prosesu tomak

Ba ema sira ne'ebé involve iha prosesu fasilitasaun no koordenasaun diálogu - hanesan komisaun organizadora, m e m b r u h u s i e k i p a d i á l o g u n o representante husi parseiru organizasaun seluk ne'ebé involve - tenki hasoru malu fila fali "iha enkontru privadu" hodi refleta no halo evaluasaun ba prosesu ne'ebé iha.

Sira mos bele identifika lisaun ruma ne'ebé sira aprende tiha ona.

✓ Asaun Partisipante no Planu Monitorizasaun

✓ Evaluasaun

✓ Asaun partisipante nian - Planu no Monitorizasaun

Tuir los, sira mos inklui reflesaun kona-bá se - se mak assisti ona diálogu. Reflesaun ida ne'e mós buka hatene tanba sá ema balun tuir no ema balun la tuir maske sira uluk mós konkorda atu partisipa.

Se bele karik halo mós evaluasaun ba papel ba ema no organizasaun ne'ebé partisipa iha diálogu nia laran.

Tuir mai grupu ki’ik oan ida ne'e sei halo akordu planu de asaun ba diálogu follow up ou asaun seluk ne'ebé konkorda tiha ona.

Involvimentu Lisan no Nahe Biti Boot

Dalaruma, iha enkontru preparasaun nia laran ita realiza katak komunidade lokal hakarak atu involve lisan hanesan seremonia Nahe Biti Boot; nudar parte ida iha prosesu diálogu ka nudar konklusaun no verifikasaun ba desizaun sira ne'ebé hetan ona.

Seremonia Nahe Biti Boot ne'e hanesan prosesu rekonsiliasaun ida ne'ebé Timor oan sira uza kleur tiha ona hodi rezolve konflitu no ajuda atu hametin balansu sosiál no estabilidade iha komunidade.

Uza pratika traadisionál bele ajuda par t is ipante no komunidade atu komprende objetivu diálogu nian no mós atu respeitu desizaun sira ne'ebé hetan durante prosesu diálogu.

Diálogu nia objetivu mak hadia no hametin relasaun entre ema ba tempu naruk no diálogu mós koko atu hetan resultadu ne'ebé parte hotu simu.

Diálogu kria ambiente ne'ebé diak ba grupu ka ema atu bele esplika no dada lia kona-ba asuntu nomos koko atu komprende malu no respeitu malu no buka solusaun ba problema.

Diálogu la'ós fatin para historimalu ka para hanoin

manan deit.

Diálogu sei ajuda kria prosesu komunikasaun - no husi komunikasaun, komprensaun no fiar malu bele mosu.

Prosesu diálogu bele ajuda resolve konflitu maibe

prosesu diálogu mos bele uza atu prevene konflitu iha komunidade ne'ebé iha potensialidade ba konflitu.

Gabinete ba Prevensaun Krize no Rekuperasaun husi PNUD no Fundus ba Konstrusaun Pás husi Nasoens Unidas ne'ebé agora finansia Projetu PNUD atu fó apoiu ba Departementu Hari'i Pás no Koezaun Sosiál implementa husi Ministeriu Solidaridade Sosiál